Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
EuroCup
NBA
Slovenija
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Čeprav je na pragu četrte skupne zmage na dirki po Franciji, Tadej Pogačar priznava, da že komaj čaka, da se vse skupaj konča.
Potem ko je po zahtevnih 18. in 19. etapi Toura v skupnem seštevku ohranil neulovljivo prednost pred danskim tekmecem Jonasom Vingegaardom, je presenetil z iskrenim priznanjem, da mu je dirkanje na Touru iz dneva v dan postajalo breme. Čeprav kolesari proti zmagi na največji kolesarski dirki na svetu, razpoloženje Slovenca ni ravno prešerno. To se odraža na njegovem obrazu po vsaki etapi, ko opravlja vse obveznosti rumene majice.
“Ti trije tedni se res vlečejo”
“Velikokrat se vprašam, zakaj sem sploh še tukaj. Ti trije tedni se res vlečejo. Zdaj le še štejem kilometre do Pariza. Komaj čakam, da bo vsega konec in bom lahko počel še kaj drugega lepega v življenju,” je iskreno priznal po kraljevski etapi.
Pogačar je s tem pokazal človeško plat vrhunskega športnika. Čeprav je kolesarjenje njegovo življenje, priznava, da mu utrujenost in obveznosti, ki jih prinaša položaj vodilnega, jemljejo veselje: “Poskušam uživati vsak dan na kolesu, kolikor se da, četudi je težko. Navijači res pomagajo. Še vedno je lepo voziti, tudi v tretjem tednu, ko si utrujen in te vse okoli tebe začne motiti. Samo domov bi rad šel.”
Še dobro, da je toliko navijačev
V isti sapi pa poudarja, da ga navijači in dobra forma držijo pokonci. Ko kolesari mimo množic, ki mu z bučnim navijanjem dajejo energijo, ponovno začuti pomen trenutka.
“Ko voziš po teh velikih vzponih in ljudje navijajo zate, ti to da dodatno motivacijo. Takrat ugotoviš, da vendarle ni tako slabo biti tukaj. In če imaš še dobre noge, je vse skupaj precej dobro,” je malce omilil svojo izjavo, ki je poznavalce kolesarstva zaskrbela.
Stari Pogačar bi želel pobrati vse
Pogačar ima pred zadnjima dvema etapama, ki ne bi smeli več spremeniti razvrstitve na vrhu, pred Vingegaardom prednost 4 minut in 24 sekund. Že zdaj je jasno – seveda, če se slovenskemu asu ne pripeti kakšen grd padec – da bo rumena majica ostala v njegovih rokah. Čeprav je na letošnjem Touru že dobil štiri etape, se je težko znebiti občutka, da bi jih lahko, če bi to želel, osvojil še vsaj štiri. Odločil se je za kontrolirano vožnjo in soj žarometov slave prepustil drugim kolesarjem.
Slovenski as je bil v zadnjih dneh neprepoznaven. Nasmeh z obraza je izginil, navihanost med etapami kot velika želja po zmagi ravno tako. A po drugi strani prvemu kolesarju ni bilo treba napadati v klanec – to je bila naloga Vingegaarda, ki pa je kljub številnim obljubam povsem odpovedal. Veliko danskega grmenja za malo dežja, bi lahko rekli – in morda je prav to v zadnjih dneh načelo voljo Pogija, ki ni imel tekmeca, ki bi ga vsaj malce ogrozil.
Nastop na Vuelti pod vprašajem
Upajmo, da je res tako. Če pa je resnično prazen in si želi malce oddiha od kolesarstva, bi to skoraj zagotovo pomenilo odpoved nastopa na španski Vuelti, Pogačar pa bi se tako lahko v miru pripravil na svetovno prvenstvo v Ruandi, kjer bi lahko napadel zmago tako v kronometru kot cestni dirki, ter na Lombardijo, ki jo bo skušal dobiti že petič zapored.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje